Sklerozacija žile predstavlja postopek s katerim se z določenimi kemičnimi sredstvi vbrizganimi v žilo poškoduje stena žile z namenom, da se začne postopek, ki bo pripeljal do okluzije zdravljene žile. V ta namen se uporablja tekoči sklerozant in sklerozantna pena.

Prednost pene je, da z manjšo količino sklerozanta (vendar večjim volumnom) bolje izpolni vene, torej pena potisne kri iz vene in se doseže boljši kontakt slerozanta s steno žile. Posebej pomembna lastnost pene je prisotnost mehurčkov zraka v peni, ki predstavljajo kontrastno sredstvo za ultrazvok. Zaradi tega se lahko s pomočjo ultrazvoka spremlja napredek pene skozi žilo ter spremlja njeno širjenje.

S tem postopek pridobi na varnosti, saj se večinoma lahko izogne prehodu pene v globoke žile in poškodovanju globokega žilnega sistema in pljučne cirkulacije. Potem, ko se s sklerozantom poškoduje stena žile, grejo nadaljnji procesi v žili lahko v dve smeri. V najboljšem primeru pride takoj po poškodovanju stene žile do zlepljanja stene žile, vnetni proces pa vodi do fibrozne pregradnje in dokončnega zaprtja žile. V določenih primerih pa po sklerozaciji prihaja do bolj ali manj izraženega tromboflebitisa, ki se pokaže kot zatrdlina, rdečica, toplota in bolečina na področju zdravljenih žil. Po drugem primeru je lahko zaključek popolno ali delno zaprtje žile, vendar lahko žila postane v popolnosti spet pretočna. Po potrebi se lahko poseg ponovi.

Po posegu je potrebno nositi elastični ovoj ali elastično nogavico.